An glas se tu mené
ponaulja,
čudan glas,
ki ga na moren dopoviedat.
Se dovarší
na koncu usake zmišjave
an me šinfa.
Naj daš, naj sonce,
naj špian, naj san zbujén,
naj vesejé, naj žalost me objema,
pred mano stoji
an me zagrabe.
S kogún se man jezt?
Kogá man klet?
Komú zadužin tolo karvico?
Nia lahkó zapriet uha,
mučat,
se podluožt;
nia pametno
žalvat živlienje
sojó an druzih;
nia moč pozabit usé
an ku nič iti naprej.
Kan puodmo?
nš